Z glavo proti zakonu (2.4.2014)

 

V sredo, 2.4.2014, so svoja mnenja o predlogu Zakona o visokem šolstvu predstavili: Miran Zupanič, dr. Marko Marinčič, dr. Mirt Komel, dr. Barbara Rajgelj, dr. Marina Tavčar Krajnc, Mojca Žerak in dr. Primož Kraševec.

Razpravo je moderiral dr. Gorazd Kovačič, ki je uvodoma predstavil okoliščine, v katerih se posvet odvija, predvsem zapiranje prostora javne razprave o predlogu zakona s strani ministrstva.

 

Miran Zupanič je kot prvi govoril o pravici do avtonomije, ki odpira vprašanje odnosa med državo in javno ustanovo. Hitro sprejemanje ZVIS-a v takšni obliki, kot ga je nazadnje predstavilo ministrstvo, je problematično z večih vidikov. Zakonodajni postopek je do trenutne akademske skupnosti izključujoč, zakon je prepodroben in ne daje univerzi potrebne avtonomije, da bi sama odločala o akademskih zadevah. Zakon, ki ne upošteva akademske skupnosti – torej tistih, katerim naj bi bil namenjen – pa je legitimen in spet ustavno sporen.

Dr. Marko Marinčič se je v svojem prispevku osredotočil na problematiko ohranjanja kvalitete delovnih mest na javnih univerzah, to je ohranjanje fonda delovnih mest, zaposlitvene varnosti in možnosti napredovanja ter dobrih pogojev dela. Opozoril je, da predlog zakona prinaša notranjo prekarizacijo redno zaposlenih z razbitjem delovnih mest na nazive in s tem možnost neusklajevanja delovnih mest z nazivi ter omejevanje napredovanj glede na finančno stanje članice.

Dr. Mirt Komel je svoj prispevek zastavil z besedami, da je položaj že tako izredno slab, saj se javno izobraževanje bolj tolerira, kot pa poskuša dejansko izboljšati. Spregovoril je o privatizaciji javnih zavodov, ki je nastopila kot obraten proces od tistega pričakovanega. In sicer, da bo privatno izobraževanje odjemalo rednemu vpise in finance. Tako gre proces v drugo smer: javni zavodi postajajo privatni, pedagoški delavci pa vedno bolj prekarni.

Dr. Barbara Rajgelj pa je opozorila na težave tistih, ki na univerzi delajo na podlagi pogodb civilnga prava, čeprav njihovo delo izkazuje elemente delovnega razmerja. Edini način, da pridobijo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, je s tožbo. Vodstva fakultet se izgovarjajo na varčevalne ukrepe, ob tem pa ne delajo v skladu z zakonodajo. Poudarila je, da bi mlajši kolegi morali zaostriti medgeneracijski konflikt znotraj univerze; njim je potrebno odpreti ta prostor, ne pa da si ga morajo iztožiti.

Dr. Marina Tavčar Krajnc je govorila o problematiki notranje demokracije univerze, in sicer specifičnemu primeru, ko po splošnem in prevladujočem akademskem mnenju, da bi morali dekana določene fakultete odstaviti, to dejansko ni bilo mogoče. Rektorati delujejo po prezapletenih postopkih, za odstavitev se upoštevajo predvsem najdene (ne)zakonitosti v delovanju in ne le slabo delovanje samo po sebi, rektor univerze pa ima še vedno preveliko odločujočo moč.

Mojca Žerak je opozorila, da je predlog zakona nadaljevanje varčevalnih zakonov, ki razdirajo socialno državo s komercializacijo javne službe. Zaradi umetno ustvarjene krize znotraj univerze, ji je bilo onemogočeno izvajanje svojih zakonskih nalog. Rešitev, ki jo predlog zakona ponuja, so šolnine, ki prenašajo breme financiranja javne storitve na pleča študentov in njihovih družin, predvsem tistih, ki prihajajo iz manj privilegiranih okolij. Posledice bodo tako prizadele vse segmente družbe, ne samo študentov, zato je vse pozvala na protest 16.4.2014.

Dr. Primož Kraševec je kot zadnji zakon umestil v polje komercializacije visokega šolstva. Poudaril je vseprisoten trend privatizacije in transformacije javnih dobrin v zasebne. Pravi, da pri tem zakonu ne gre za varčevanje, ki bo čez nekaj let pokrilo določen manjko, ampak finančno kompenzacijo za urejanje drugih problemov. Tako se bodo stroški študija socializirali, torej prestavili na študente, pedagoško delo se bo izjemno individualiziralo. Z uvedbo odcepljenih podjetij, preko katerih se bosta kot finančna kot tudi intelektualna lastnina z univerze prenesli na podjetja, pa se bo ustvarjeno v javnem prostoru ponovno transmisiralo v sfero zasebnega lastništva.

Dr. Andraž Teršek se je zaradi delovnih obveznosti moral opravičiti, spodaj pa objavljamo povezavo na njegov članek (v soavtorstvu z Matijo Žgurjem) z naslovom “(Finančna) Avtonomija univerze”.

Po predstavitvi prispevkov se je odprla razprava, na koncu katere so udeleženci glasovali o sklepih posveta. Po dolgi razpravi in usklajevanju besedila sklepov sta bila sklepa o memorandumu in o pozivu akademski skupnosti sprejeta soglasno, pri sklepu o protestu pa so bili trije vzdrzani.

Sklepe posveta si lahko preberete tukaj, besedilo memoranduma, na katerega se nanaša prvi sklep, pa tukaj.

Predlog zakona si lahko preberete na strani MIZŠ, popravljena verzija (26.11.2013) tukaj.

Najnovejšo (neuradno) verzijo (4.2.2014) si lahko pogledate tukaj.

Medijsko poročanje o predlogu zakona je zbrano na strani SU.