3. dan SU (sreda, 27.11.2013)


V sredo, 27.11.2013, na tretji dan posveta Z glavo skozi zakon, so svoja mnenja o predlogu Zakona o visokem šolstvu predstavili: dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, dr. Jure Derganc, dr. Srečo Dragoš, dr. Slavko Gaber, Miha Grum, dr. Branka Kalenič Ramšak, Jaša Lategano in dr. Maja Makovec Brenčič. Razprave se je kot predstavnica MIZŠ udeležila Mišela Mavrič, PhD, v.d. generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo (minister, dr. Jernej Pikalo in državni sekretar, dr. Mirko Pečarič sta imela druge obveznosti) in predsednik ŠOS-a Mitja Urbanc.

Razpravo je moderiral dr. Gorazd Kovačič.

Posnetki prispevkov razpravljalcev in sledeče razprave bodo na voljo naslednji dan.

Zaradi drugih obveznosti v.d. generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo, se je tretji dan posveta pričel s predstavitvijo in postavljanjem vprašanj Mišeli Mavrič, PhD. V tem delu je svoje sodelovanje v delovni skupini za kakovost predstavila tudi dr. Maja Makovec Brenčič.

Redni del posveta se je začel s pozivom dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, da vsi sodelujoči premislimo, kako izplen teh razprav, te glasove zbrati in postati sogovorniki med seboj in z drugimi. Predlog zakona pa je po njenem mnenju sicer nejasen, ampak napisan za čas neoliberalnega sveta in je kot tak nesprejemljiv. Potrebno se mu je upreti – ni pomembno vprašanje pragmatizma, kot da ni drugega kot neoliberalni pogled, ampak vprašanje vizije, kam hočemo, vizije drugačnega.

Dr. Jure Derganc je v svojem prispevku predstavil premisleke iz razprav o univerzi in vlogi znanja v družbi v okviru društva Kvarkadabra. V predlogu zakona se pojavljajo isti pomisleki, in sicer, da so v njem vidni vplivi različnih lobijev (oz. deležnikov), ki so uveljavljali svoje interese; ni pa vsebinskih pomislekov. Če odmislimo legalistično in birokratsko formulacijo in se osredotočimo na sam pomen členov, lahko ugotovimo, da je v predlogu polno nejasnosti in nedvoumnosti.

Dr. Srečo Dragoš je opozoril na slepo pego pri pisanju predloga zakona – vprašanje socialnih razsežnosti visokega šolstva. Dostopnost do izobraževanja predstavlja resen problem. Struktura vključevanja v visoko šolstvo ne odseva strukture družbe, študenti višjega in srednjega sloja so privilegirani, kmečki in delavski sloj sta zastopana v občutno manjši meri. Uvod predloga zakona pa to kritično točko univerzitetnega izobraževanja, torej vprašanja enakosti in neenakosti, odpravi v podpoglavju 6.4, ki je sestavljen iz le enega stavka: »Predlog zakona nima neposrednih posledic na socialnem področju.« Ta slepa pega pa ne velja le za politike ampak tudi akademsko sfero.

Prezentacija: Za večjo solidarnost

Dr. Slavko Gaber v predlogu zakona vidi preveč sledi nastajanja – zlepljen iz dela posameznih delovnih skupin odseva fragmetirano oblikovanje in manko integrirajočega centralnega premisleka. Izgleda, kot da pisanja ni vodil konceptualni premislek o tem, kam bo zakon peljal, in kot takega zakona ne bi posredoval v nadaljnjo proceduro. Potrebujemo zakon, ki gleda 20 let naprej, v katerega je potrebno vključiti varovala (tudi pred vodstvi zavodov) in se ne prepustiti »vabljivim členom«.

Miha Grum se je v prispevku (v soavtorstvu s Simono Ješelnik) osredotočil predvsem na razumevanje vloge nepedagoških delavcev, kot ga odseva besedilo predloga zakona. Primarne vloge, torej etične in moralne odgovornosti izobraževanja, zakon ne izraža, temveč na posameznike gleda zgolj kot na številke. Glede na nejasno in nenatančno opredeljevanje nepedagoških delavcev kot drugih in ostalih delavcev, na njihovo vključevanje v odločanje kot »nujno zlo«, in nasprotujoče si razlage o vlogi nepedagoških delavcev v odnosu do pedagoškega procesa, ne preseneča njihova nezaupljivost do dikcije zakona.

Besedilo prispevka: Nezanemarljivo število nepedagoških

Dr. Branka Kalenič Ramšak je v svojem prispevku predstavila inkoherentnosti besedila (osredotočila se je na uvod predloga), ki je ob odsotnosti analize stanja in celostne vizije nesprejemljivo. Besedilo vključuje zapise o izobraževanju kot javnem dobrem in državni odgovornosti ter o ljubezni do iskanja resnice, vendar so ti umeščeni v kontekst finančnih pritiskov in zmanjševanja števila študijskih programov. Kar se na prvi pogled zdi kot vodilo, v resnici ni nič drugega kot bistroumni nesmisel.

Jaša Lategano je v svojem prispevku izpostavil pomanjkljivo opredelitev javne službe – tako predlog zakona ne definira standardov javne službe za študente, iz javne službe izključuje doktorski študij in ne ureja njenega zadostnega financiranja. Pri tem je opozoril na tri točke v predlogu zakona – dopolnilni steber financiranja, vprašanje kriterijev uspešnosti v odnosu do plačljivega študija in podpore spin-off podjetjem – kjer v kontekstu nezadostnega financiranja sili in celo nagrajuje vstop na trg. Na koncu je še zavrnil prepogosto slišan argument, ki z referiranjem na sedanjo prakso upravičuje njeno uzakonjenje.

Dr. Maja Makovec Brenčič se je osredotočila na dosežke na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Izpostavila je zaostrovanje vstopnih pogojev za akreditacijo, prehod na institucionalno akreditacijo in v povezavi s tem večjo avtonomnost visokega šolstva. Pozdravila je ureditev stabilnejšega financiranja in večjo raznovrstnost virov financiranja. Naštela pa je še nekaj stvari, ki jih je potrebno še izpiliti: vlogo študentov in nepedagoških delavcev pri odločanju, enakovredno obravnavo področja umetnosti, način uvajanja notranje avtonomije in ureditev statusa doktorskega študija.

Predsednik ŠOS-a Mitja Urbanc je poudaril, da uradnega stališča ŠOS-a na ta dan še ne more predstaviti, saj še vedno zbirajo predloge. Predstavil je pozitivne vidike predloga zakona, npr. podpirajo spremembe na področju akreditacije in evalvacije študijskih programov, ki prinašajo večjo avtonomijo, a s tem tudi večjo odgovornost. Ureja se anomalija izrednega študija, to pa je prineslo številne polemike, predvsem glede komercializacije visokega šolstva in določitve meje 40%. Predstavil je tudi odprta vprašanja, npr. doktorski študij, definicija javne službe, uvajanje peer-review v postopek habilitacij itd. Zagotovil pa je, da bodo vztrajali pri zahtevi za javno predstavitev mnenj v postopku v Državnem zboru.