Novice, Okrogla miza: O akademski (ne)enakosti

Okrogla miza o akademski (ne)enakosti

 

V torek, 2.12.2014 se je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo odvila okrogla miza o akademski (ne)enakosti. Na njej so sodelovali: rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik, Pavel Zgaga (Pedagoška fakulteta), Vlasta Jalušič (Mirovni inštitut) in Ivan Kukuljan (Iskra).

 

Razpravo je moderiral Mirt Komel, ki je uvodoma izpostavil slepo pego univerzitetnega prostora, in sicer, da se isti elementi, proti katerim se univerza navzven brani (pred ukrepi države in tržne družbe), pojavljajo tudi navznoter, v lastnem ustroju.

Prvi je dobil besedo Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani, ki se je v svojem prispevku osredotočil na vprašanje (ne)legitimnosti neenakosti in meril, na podlagi katerih se to presoja – torej ali je stopnja znanja še primerno merilo za strukturo notranje neenakosti. Kot drugo pa je izpostavil, da se to merilo ne uveljavlja dosledno.

Naslednji govorec, Pavel Zgaga, je poudaril, da vseh težav ne moremo pripisati bolonjski reformi – vprašanj neenakosti v družbi ne moremo oddeliti od univerze. Univerza ni svetnica, ni institucija enakosti, bolonjska reforma je nekatere elemente in oblike neenakosti prejšnje ureditve zamenjala z novimi. Pri tem vidi pomembno vlogo družboslovja, da raziskuje in razkriva mehanizem v ozadju – t.i. mikrofiziko akademske oblasti.

Tretji, Ivan Kukuljan, je sprva izpostavil, da je univerza fevdalna institucija, v kateri vlada politična in ekonomska neenakost. Nadalje je opozoril predvsem na degradacijo delovnih mest nižje v univerzitetni hierarhiji in na s tem vedno slabši položaj mlajših visokošolskih sodelavcev (prekarnost, preobremenjenost). V luči vse večje managerske vloge rektorja in dekanov članic je poudaril vlogo sindikatov in potrebo za njihov večjo aktivacijo in mobilizacijo.

Zadnja govorka, Vlasta Jalušič, je stanje na univerzi označila kot grotesko – spremenila se je iz institucije profesije v institucijo dela. Univerza tako ne pozna več svoje funkcije – disciplinarna vprašanja resnice ter presojanje in mišljenje na teoretskem področju je zamenjala avtopoetska proizvodnja znanja in dela – raziskovanje zaradi raziskovanja samega. Glavni merili sta postali produkcija in uspešnost, kar je pripeljalo do instrumentalizacije raziskovanja glede na cilj, ki je financiranje.

V razpravi, ki je sledila, so gosti in občinstvo naslovili vprašanje neenakosti žensk znotraj univerze, drugačnih meril ocenjevanja kvalitete raziskovanja, izpostavili problem sistemske neenakopravnosti strokovnih sodelavcev, predvsem kar se tiče sestave organov upravljanja in volitev na univerzi in članicah, ter vlogo sindikatov pri tem.

Oznake: ,

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahtevana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>