Novice, Visoko šolstvo pred parlamentarnimi volitvami

Pred volitvami še malo o univerzi

Na poletni izvedbi Svobodne univerze smo soočili predstavnike strank, ki kandidirajo na prihajajočih državnozborskih volitvah. Sodelovalo jih je osem od skupno petnajstih, če bi bili prisotni predstavniki vseh strank. Samo soočenje je – sploh v začetnih delih – zajelo veliko predvolilnega vsebinsko praznega pregovarjanja o vlogi znanja, pomenu visokega šolstva in univerze, služenju študentom in šele za tem trgu. Do konkretnih problemskih rešitev, in s tem tudi realnih nazorov predstavnikov strank, smo prišli le v pogovoru o financiranju študija, in sicer z omembami novih idej voucherskega sistema.

”Kako vidite univerzo, kaj vam pomeni” je bilo prvo vprašanje, ki ga je postavil moderator Klemen Miklavič. Kot predstavnik Stranke Mira Cerarja je Milan Brglez povedal, da je za njih ”univerza bistvo delovanja družbe. Bistvo v tem smislu, da potrebujemo znanje, na podlagi katerega bo sploh možna inovativnost, ki je v sodobni konstalaciji moči tisto, kar preostane takšnim državam in takšnim družbam, kot je Slovenija.”

Predstavnik Državljanske liste Jaka Šoba vidi namen izobraževanja v zagotavljanju znanja, katerega uporabniki so študentje, vendar se omejuje predvsem na znanje, ki je zaposljivo. ”Prepogosto se pozablja, da je uporabnik tega znanja tudi gospodarstvo. Mi moramo študente, ki jih sproduciramo, sproducirati tako, da so sposobni v gospodarstvu tudi normalno delati.”

Tudi Janez Tomšič je v imenu Slovenske ljudske stranke univerzo takoj povezal s trgom. Govoril je o pomembnosti komuniciranja s študenti in bodočimi diplomanti, da bi že pred vpisom vedeli, kakšne bodo njihove možnosti po zaključku šolanja. Domneve, da si mladi želijo študirati le zato, da bi po študiju dobili službo, ni prevpraševal. Je pa v skladu s trendi izpostavil, da si bodo morali diplomanti najverjetneje z ustvarjalnostjo sami ustvariti delovna mesta. Dodal je še, da ”univerza ne sme biti hermetično zaprta zgodba, mora biti odprta, mora se odpreti gospodarstvu.”

Luka Omladič iz Združene levice se je na odprtost univerze gospodarstvu odzval z besedami: ”Ravno to je bistvo fakultete, da je svobodna, da se ne podreja drugim mehanizmom.” Dodal je, da je univerza skupnost študentov in učiteljev, ne le ustanova, ki deluje za študente. ”Takoj, ko jo postavljamo v službo nečesa, zanikamo njeno bistvo in to bistvo je njena notranja svoboda.”

V imenu Socialnih demokratov je Jernej Pikalo slikovito opisal pomembnost te ”globalizirane” ustanove, in sicer meni, da ”govorimo o vozliščih oziroma o družbenih stičiščih vedenja, ki so posejana po različnih delih geografskega teritorija.”

Kot ideal je postavil Humboldtovski tip univerze, ki temelji predvsem na notranji in zunanji neodvisnosti ustanove ter spoju raziskovanja in poučevanja, hkrati pa deluje elitistično. Kljub temu, da bi sprejetje Zakona o visokem šolstvu ZViS-1 v veliki meri vplivalo ravno na ekonomsko neodvisnost univerze, je Pikalo prepričan, da imajo v stranki ”jasno zgodovino zavzemanja za takšno stališče.” Potrebno je omeniti, da je Pikalo govoril ločeno od predstavnice stranke Solidarnost Marine Tavčar Krajnc, čeprav na volitvah stranki kandidirata povezano.

Govora je bilo tudi o razmerju števila študentov proti kakovosti študija in znanja, ki ga pridobijo. ”Koga pustiti zunaj,” je vprašanje okorno zastavil moderator Klemen Miklavič. Hiter odgovor bi bil nikogar. Tako je odgovoril predstavnik Državljanske liste in dodal: ”Nikogar pustiti zunaj, vključiti vse, vendar pogledati, kdo zmore.” Nadalje je sicer zagovarjal voucherski sistem financiranja, ki lahko po dosedanjih izkušnjah v tujini hitro postane izključujoč. ”Smo za voucherje, ker so fer, če so pravilno postavljeni.” Te pravilne postavitve sistema financiranja natančneje ni znal definirati.

Tudi predstavnika stranke Verjamem in predstavnik Slovenske ljudske stranke sta zagovarjala takšen sistem financiranja. Iztok Prislan iz stranke Verjamem je pojasnil, da o voucherjih ne bi govorili, če bi imeli dobro delujoče gospodarstvo. Tako pa je treba po njegovem mnenju ustrezna financiranja iskati drugje, čeprav v stranki vztrajajo, da mora študij ostati brezplačen.

Tomšič je pojasnil, da voucherski sistem deluje tako, da ”posameznik, ki se želi vpisati, namesto, da se vpiše na fakulteto in tam država plača za njegov študij, dobi voucher. Dobi neko vstopnico, ki pokrije stroške njegovega študija in potem se študent odloča, na katero Univerzo v Sloveniji ali celo širše bo šel.”

Predstavnik Združene levice je izključevalni element voucherskega sistema predstavil na primeru Velike Britanije, kjer so študije jasno pokazale, da se je od uvedbe naprej zmanjšal vpis študentov iz revnejših okolij. Dodal je, da so voucherji prava rešitev za ”potrženje univerze” in v imenu stranke zahteval, da mora biti univerza dostopna vsem. ”Ne smemo živeti v oblaku, da imamo neko socialno univerzo in da je ravno to problem. Ravno obratno. Problem je to, da vsi procesi neoliberalnega kapitalizma delujejo v smeri izključevanja, elitiziranja.”

Nanašal se je na komentar Tomšiča, da ”univerza ne sme vršiti funkcije socialne funkcije” in dejstvo, da študentje v vedno večji meri študirajo iz drugotnih razlogov, kot je preprosto pridobivanje znanja. Vendar se moramo zavedati, da je nezaposljivost diplomantov prej povezana s kapitalistično družbeno ureditvijo in pomanjkanjem delovnih mest, ki bi se jih dalo pridobiti že z nekaj solidarnosti, kot pa s tem, da univerze izvajajo napačne funkcije.

Marina Tavčar Krajnc je v imenu Solidarnosti izpostavila, da ”si ne smemo privoščiti tega, da je socialna dimenzija najpomembnejša, da torej ne pridejo na univerzo tisti, ki nimajo za seboj dovolj podpore v denarju svojih družin.” Tudi Jožef Kavtičnik je zagotovil, da Pozitivna Slovenija podpira brezplačno šolstvo in dodal, da morajo politiki sami ”zagotoviti pogoje, da bomo lahko imeli javno šolstvo, javno zdravstvo in socialo. Najboljša sociala je dobro delujoče podjetje, dobro stoječe gospodarstvo, vendar to ne more biti brez dobrih študentov in pametnih ljudi.”

Pomanjkanje konkretnosti med samim soočenjem zlahka pojasni komentar Milana Brgleza, ki je izpostavil, da se družbena situacija tako hitro spreminja, da je za prihodnost zelo težko obljubljati bolj konkretne stvari.

Najlažje. Nič ne obljubi, ne zastavljaj si konkretnih ciljev, usmeritev in nihče ne bo mogel reči, da ti je spodletelo.

Torkovega soočenja Visoko šolstvo na omizju se niso udeležili predstavniki Zavezništva Alenke Bratušek, Nove Slovenije, Piratske stranke Slovenije, Demokratične stranke upokojencev Slovenije, predstavniki stranke Zeleni Slovenije, stranke Naprej Slovenija, Slovenske nacionalne stranke – SNS in predstavniki Slovenske demokratske stranke – SDS.

 

Romana Biljak Gerjevič

woolrich parka
How to Weigh Bankruptcy Consequences
longchamp pas cher The first 4 rounds of Clomidmwe all unmonitored

How to Rock a Plus Size Bikini
sac longchamp For the purpose of this review the Japanese track was used

Pay Scale Starting Salary of a Fashion Merchandising Manager
valentino shoes wintry set of clothes recommendations adaptation 2

Education in India After Independence
valentino shoes existing styles shape clone

Low Price Columbia Sportswear Men
burberry schal providing your hold fasters staff

Can you restore data from your backup
canada goose outlet if you can’t get so close the 100mm prime lens is better

Assorted LOGO EAGLE MICROFIBER WINDSHIRT
north face jacke as Scandinavians are known to do

How to Find the Best for That Special Day
ralph lauren danmark break into pieces or in half
Who Should Wear a Skinny Tie
woolrich mütze fell equivalent to RMB0

Who Should Wear a Skinny Tie
woolrich rosa equivalent to RMB0

Oznake:

Comments are closed.