18.4.2013, Novice

Zaposlitvene oblike diplomantov novinarstva

Katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede je v sodelovanju z Društvom študentov novinarstva FEJS organizirala predavanje o problematiki zaposlovanja novinarjev. Predavateljica dr. Barbara Rajgelj je včeraj spregovorila o pravnih vidikih zaposlitev ter problemih in rešitvah, s katerimi se mladi novinarji lahko soočajo.

Mnogi mladi novinarji si delovne izkušnje pridobijo že med študijem, vendar do redne zaposlitve ne pridejo zlepa. Barbara Rajgelj je pojasnila razlike ter podobnosti med načini zaposlitve in različnimi pogodbami, s katerimi se pri opravljanju svojega dela neprestano srečujejo novinarji.

Najbolj varna in po besedah predavateljice tudi žal najredkejša oblika zaposlovanja v medijskih hišah je delovno razmerje. Gre za najvarnejšo obliko angažmaja, saj se ta ne veže le na plačilo za opravljeno, pač pa gre za sklop dodatnih pravic, ki varujejo eksistenco delavca v razmerju do svojega delodajalca. Tudi ob odpustitvi mora delodajalec svojemu delavcu zagotoviti razlog, odpovedni rok in odpravnino.

Predavateljica je ob tem izpostavila glavne pravice in dolžnosti delodajalcev in po drugi strani delavcev, ki morajo za plačo, spoštovanje zasebnosti in zagotovitev različnih pravic ob delovnem razmerju, kot so bolniška odsotnost, letni dopust in stroški dopust, pravočasno ter predvsem kakovostno opravljati svoje delo.

»Pri fleksibilnih oblikah dela teh pravic ni,« je razložila slabe plati honorarnega razmerja, pogodbe o avtorskem delu, delu preko študentskega servisa in odprtju samostojnega podjetja ali gospodarske družbe. Ob tem je komentirala: »Delavec je najbolj zainteresiran za delovno razmerje zaradi pravic, po drugi strani pa je delodajalec zainteresiran za izbor fleksibilnih oblik zato, ker so cenejše.« Dodala je še: »Delodajalčeva glava je vedno osredotočena na bruto znesek €’ na to, koliko njega kaj stane. Ne briga ga, koliko vi dobite.«

Omenila je pomen ustanovitve samostojnega podjetja za novinarja, saj se vedno pogosteje dogaja, da so novinarji primorani ustanoviti samostojno podjetje. Po besedah Rajgeljeve medijske hiše ustanovitev podpirajo, saj s tem »na sodišču pokažejo, kakor da je novinar podjetnik in da za njih začasno kaj naredi.« Tako ga ne bi rabili zaposliti za določen ali nedoločen čas.

Razložila je tudi temeljne razlike med samostojnim podjetjem in delniškimi družbami: »Prednost pri samostojnem podjetju je v tem, da ne potrebujemo vložka kapitala. Nadomestek za to, da ničesar ne vložiš je to, da si odgovoren z vsem svojim premoženjem za dolgove, ki jih narediš.«

Omenila je problem mlajših generacij, ki zaradi izkušenj opravljajo brezplačno delo, ob tem pa razvijejo občutek, da jim denar pravzaprav ne pripada: »Mladi so se navadili tega, da jim stvari nekako ne pripadajo. Poznam mlade, ki 25-ega ne vedo, ali bodo imeli prvega v mesecu še zaposlitev.« Prav tako je opozorila na pozorno in temeljito prebiranje avtorskih in ostalih pogodb ob vstopanju v delovno razmerje.

Elementi delovnega razmerja so po besedah Barbare Rajgelj vključenost v organiziran delovni proces, kontinuirano delo za plačilo in delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. »Če delavec ocenjuje, da ima njegovo razmerje po avtorski pogodbi vse elemente delovnega razmerja, potem lahko toži in iztoži delovno razmerje vse in s tem povezane pravice. Številnim novinarjem je to že uspelo.«

Katarina Bulatovič

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahtevana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>