17.4.2013, Novice

V praksi koliko prakse?

Na okrogli mizi z naslovom V praksi koliko prakse? so študentje skupaj z govorci poskušali ugotoviti, kakšno je pravo razmerje med prakso in teorijo. V sklepu so ugotovili, da sta obe nujni in da je treba vzpostaviti le pametno ravnotežje med njima. Najboljše pa je, če se prepletata.

Obvezna praksa je danes v programu več fakultet, še posebej od uvedbe bolonjskega sistema študija naprej. Vseeno pa je večina študijskih programov znotraj fakultet ne ponujajo, vsaj ne v taki obliki, kot bi si to želeli študentje.

»Krivca za situacijo je nesmiselno iskati. Krivde ni, so samo različni načini in strategije,« je rekel prof. dr. Klement Podnar. Vsi govorci so se strinjali, da je praksa pomembna in to idejo podpirajo, hkrati pa poudarjajo, da je na tej poti veliko ovir – predvsem finančnih. Doc. dr. Dejan Jontes pa je pojasnil, da ni enostavno izbrati podjetij, zato so se ponekod raje odločili za praktikume.

Prof. dr. Klement Podnar je izpostavil problem neangažiranosti študentov. »Morda ponudimo premalo, vendar je 90 odstotkov študentov nezainteresiranih. Ni dovolj angažmaja in še to, kar je ponujeno, ni izkoriščeno.« Meni, da bi morali študentje opustiti socialistično miselnost o tem, kako končanje univerze ponuja službo, saj to ni realnost. Taki študentje so nepripravljeni na konkurenco.

»Če mislite, da živite v svetu, kjer institucija iz slabega študenta napravi dobrega, živite v iluziji«. Pravi, da tudi izkušnje s praksami niso dobre, saj današnje generacije “ne smeš več vreči v vodo brez rokavčkov.« Matjaž Klipšteter, direktor Futura PR meni, da bi mentor moral mladim predstavljati »rokavčke« in da bi podjetja morala imeti mentorstvo.

Prakso mladih in aktivnih študentov podpira, za njo v Futuri PR vsakih nekaj let razpišejo mesta in diplomiranim študentom po dveh ali treh letih prakse omogočijo tudi zaposlitev. Rešitev za pridobivanje prakse v študijskem obdobju Klipšteter vidi v prostovoljstvu in brezplačnem delu. Vendar pa se zaveda, da je zaradi finančnih težav, ki pestijo mnoge študente, to tudi težko.

O iskanju zagnanih in aktivnih študentov, ki so pripravljeni na delo in študij prof. dr. Klement Podnar meni, da je to s strani zaposlenih praktično nemogoče in poudarja pomen društev, ki so dejavna na fakultetah. Pravi, da je le tretjina študentov aktivnih in da se zaposleni trudijo predvsem zaradi njih. Z namenom, da študentom, ki želijo več, to tudi ponudijo, so bila društva tudi ustanovljena.

Prof. Klement Podnar pravi, da je teorija neko strnjeno in sistematično znanje, ki nam ga fakulteta ponuja, zanj pa bi oseba rabila 30 ali 40 let izkušenj, praksa pa je to znanje ponotranjeno. Meni, da današnje generacije imajo znanje, vendar nimajo časa, da se to ponotranji. Govorci se strinjajo, da gre za začaran krog, kjer si študentje brez izkušenj želijo delo, podjetja pa neizkušenim ne želijo ponuditi priložnosti. »Današnji časi so težki. Ponovite present perfect, po kruh bo treba v tujino,« je še zaključil Matjaž Klipšteter.

Enja Zagoršek

FOTO: Petra Grahek

Comments are closed.