16.4.2013, Novice

Resnica o visokem šolstvu

Skupina Stvarnost je v torek na filozofski fakulteti priredila projekcijo filma Resnica o visokem šolstvu in spremno predavanje na to temo. Predavanje sta vodila Gaber Aleš in Julij Borštnik.

Resnica o visokem šolstvuProblem visokega šolstva so razdelil na štiri sklope. Prvi sklop so varčevalni rezi, namreč proračun za visoko šolstvo se je znižal za pribljižno 25 odstotkov. Drugi sklop je privatizacija visokega šolstva, saj je v zadnjih desetih letih nastalo kar deset novih privatnih visokošolskih zavodov. Naslednji sklop je bolonjska reforma. Eden izmed problemov bolonjske reforme so seminarske naloge, hiperprodukcija nalog in dolžina seminarskih nalog, ki se je skrajšala. Bolonjska reforma manjša število kontaktnih ur, s tem padajo stroški, vendar narašča delo študentov doma. Najpomembnejša sprememba po njihovem mnenju je sprememba v strukturi študija. Bolonjski sistem je uvedel tri leta dodiplomskega študija, dve leti magistrskega študija in dva »absolventa«, ki ju hočejo ukiniti. “Absolventski staž omogoča kvaliteto diplomske naloge,” pravi Gaber Aleš. Doktorski študij so skrajšali s štirih na tri leta. Problem je tudi ukinitev bivanja absolventov v študentskih domovih, omejevanje študijske literature in zamenjava celoletnih predmetov s semestrskimi, kar pomeni manj časa za branje literature. Zadnji sklop problema visokega šolstva je strukturna brezposelnost. Podatek iz leta 2006 pravi, da iz izobraževalnega sektorja diplomira na leto 19000 diplomantov, prostih delovnih mestpa je 8500.

Drugi film je bil usmerjen proti noveli zakona o visokem šolstvu: “Novela zakona o visokem šolstvu, ki jo ocenjuje vlada, omogoča odpuščanja in večanja obremenitev zaposlenih. Fakultete brez denarja pomenijo šolnine. Kje je denar za javne univerze? V zadnjih desetih letih je bilo z javnim denarjem ustanovljeno 25 privatnih fakultet in ena privatna univerza. Novela zakona o visokem šolstvu bo omogočila ustanovitev treh novih univerz.”

V osrednjem delu sta predavatelja povzela dr. Kovačiča in njegovo tezo, da se visoko šolstvo spreminja v socialni azil. To pomeni, da se vedno več ljudi vpisuje v visoko šolstvo, ker ne najdejo zaposlitve. Problem tega je, da ta sistem omogoča študentsko delo. Študenti ki delajo ne morejo resno študirati in jemljejo zaposlitve tistim ki doštudirajo. To se dogaja, ker ni ustrezne štipendijske politike in zaradi načina financiranja visokega šolstva.

Za zaključek sta postavila zahteve. Njihova prva zahteva je branje klasikov, sledi zahteva po celoletnih predmetih, naslednja je absolventski staž s pravico bivanja v študentskih domovih, boljši materialni pogoji, ki pomenijo štipendije in samostojno delo, ki bi moralo biti tudi skupinsko delo.

Ana Munda

Comments are closed.