17.4.2013, Novice

Protesti kot vizualna kultura

Kakšno moč imajo foto reportaže s protestov in drobni tisk nasploh sta bili glavni temi današnje okrogle mize, ki je potekala na Fakulteti za družbene vede. Sodelovali so fotograf Bojan Velikonja, Veronika Potočnik, ki protestne materialne arhivira in Boštjan Botas Kenda, izredni profesor na ALUO.

»Fotografija je nekaj kar ostaja, nekaj kar se zapiše v spomin vseh.« S temi besedami je začel okroglo mizo Bojan Velikonja, fotograf pri Dnevniku. Po njegovem mnenju je pomen fotografij ogromen. Od njih je zelo odvisno, kako so protesti prikazani. Nedavne proteste v Sloveniji je na začetku pokrival samo Večer, potem pa še ostali časopisi po državi. Pri Dnevniku se po njegovih besedah pri objavljanju fotografij niso osredotočali na nasilje: »Redakcija je umaknila nasilje s prve strani, saj je bilo na protestih okoli 10.000 ljudi in med temi samo okoli 150 izgrednikov.« Tako je bil izbor fotografij zahteven, ni pa bilo logično dajati poudarka predvsem na nasilje. Možne vzporednice naših protestov s protesti v Grčiji po njegovem mnenju ni možno potegniti: »V Grčiji je nasilje veliko večje in hujše, spominja skoraj na poulične poboje v Palestini. Tam brez maske ni preživetja. Med skupinami, ki zganjajo nasilje, je veliko fašističnih skupin, izgredniki pa tudi sodelujejo s policijo. Nasilje je povsem organizirano.«

Zbirko vseh protestnih fotografij ter aktualnega in preteklega drobnega tiska lahko najdemo v NUK-u, kjer to ureja Veronika Potočnik. Po njenih besedah drobni tisk zbirajo zato, ker z njim prikažejo zgodovino skozi drug pogled, letaki in prospekti že z svojim obstojem pričajo o zgodovini. Zbirajo predvsem tiskane publikacije od vseh posameznikov: »Vsak plakat, ki smo ga dobili iz nedavnih protestov je bil drugačen, vsak je želel nekaj sporočiti in je izražal občutje človeka, ki navadno ne pride v javnost. To je tisto, kar pripoveduje drobni tisk.« Glavno sporočilo protestnikov, ki so ga z drobnim tiskom tudi želeli sporočiti, je bilo po mnenju Veronike Potočnik to, da je dovolj pretvarjanja in čas za iskrenost. Zaveda se tudi, da to, kar trenutno dobivamo kot drobni tisk, zavračamo oz. vržemo stran: »Drobni tisk pridobiva na vrednosti s časovno distanco.«

Boštjan Botas Kenda je pomen fotografij pri protestih ponazoril s primerom projekta iz leta 2001: G8 GENOA. Tam je intervencijo izvedel fotograf Jurij Armanda, iz njegovih fotografij pa je bilo razvidno, da je bilo v tistem času tam izredno stanje – rumene in rdeče cone, omejeno gibanje in nadzor nad družbo. Mediji so poskrbeli, da je bilo vse jasno in vidno, izgredniki pa so bile majhne, močno organizirane skupine, povezane s policijo. »Grafično oblikovanje je družbeno odgovorna disciplina. Dandanes pomeni veliko več kot le diskurz o vizualijah,« še pojasnjuje pomen dejanskih fotografij v primerjavi s tekstom.

Na vprašanje, ali je bilo v medijih toliko gradiva o nasilju v protestih le zato, ker so se tudi pri nas protesti končno zgodili ali zato, ker je bilo dejansko toliko nasilja, je Bojan Velikonja odgovoril: »Razlika je bila med protesti v Ljubljani in Mariboru, saj je bilo nasilje v Ljubljani načrtovano, v Mariboru pa ne. Na splošno je nasilje velikokrat načrtovano, še posebej s strani kakšnih navijaških skupin. Demonstracije pa zelo hitro eskalirajo in predvsem zato je bilo toliko prispevkov na to temo.«

Vsi govorci so se strinjali, da se veliko virov za fotografiranje na protestih da dobiti tudi z amaterskih fotografij, ki ne pridejo do velikih medijev, se pa pojavljajo na socialnih omrežjih kot sta Facebook in Twitter.

Valentina Novak

FOTO: Petra Grahek

Comments are closed.