17.4.2013, Novice

Naravno nezmožni krize – Surviving Progress (2011)

Dokumentarni maraton se zaključuje s filmom Surviving Progress.

Dokumentarec vzame pod lupo koncept napredka človeštva. Avtorja Roy in Crooks odpirata razpravo o vlogi pomena napredka. Ta je vodil družbo v stremenje za tistim nekaj več, za konstantnim nadgrajevanjem in povečevanjem obstoječega. Tako zapisan povzetek filma deluje zelo prepričljivo, sam film pa na žalost to ni.

Idejo napredka avtorja problematizirata iz izrazito fundamentalističnega pristopa. “So ljudje, ki so narejeni za primitivne oblike bivanja, kot sta lov in nabiralništvo, res ustvarjelni za sofisticirano tehnološko družbo?” se sprašujeta. S takimi trditvami imamo lahko težave na večih ravneh. Ena bolj očitnih kritik je ta, da sodobne raziskave prazgodovine kažejo na netočnost ideje o ljudeh lovcih. Hkrati bi ob tako fundamentalistični utemeljitvi “narave” človeka dvignil obrv marsikateri kritični intelektualec, humanist in transhumanist.

O naravi človeštva

Logika, ki jo prodajata avtorja, je enostavno preveč površna. “Ko so naši predniki ujeli in ubili mamuta, so se na novo stanje preveč navadili in niso naporedovali,” gradita svojo tezo v uvodu. Take poenostavitve enostavno niso dovolj prepričljive.

Dober nastavek, slaba izpeljava

Kljub vsemu film ni le enoznačno slab. Ker je kritika globalne finančne krize grajena na problematizaciji koncepta napredka, iščeta avtorja izvore za nastalo situacijo v razsvetljenstvu. Takrat je skupaj z idejo enakosti in razuma vzklila ideja o napredku. Sicer je v osnovi zgodba o teh idealih lepa, vendar se je izrodila v svetovne vojne. Napredek tehnologije in napredek ekspanzije države ni vodil v boljši svet, ampak v nastavek druge svetovne vojne. Na tej točki avtorja spet podležeta fundamentalistični logiki in pravita, da razsvetljenska logika ni najbolj optimalna, ker je skregana z naravo človeka.

Surviving Progress je tehnično gledano dobro izdelan dokumentarec, ki se vprašanja globalne finančne krize loti iz zanimivega zornega kota. Kot drugi dokumentarni filmi se tudi ta zazre v zgodovino, vendar pri tem zapade v nazadnjaški diskurz o naravi človeka, ki domnevno ni prilagojena na visokotehnološko družbo, v kateri živimo. Celo fundamentalisti se strinjajo, da je osnovni princip vrst adaptacija na okolje. Po taki logiki sta avtorja – in tudi film – ortofundamentalističen.

Dokumentarec je za kritične posameznike dobra telovadba – ob dobri uri dvigovanja obrvi in spakovanja boste pokurili marsikatero kalorijo. Naravni refleks, pač.

Ocena: Po pameti.

Aleksandra Bikič

Napovednik

Comments are closed.