16.4.2013, Novice

Lahkost sanjarjenja bodočih umetnikov

Študent drugega letnika režije Žiga Divjak je včeraj zvečer skupaj s celotno akademijo priredil enourni sprehod po prostorih svoje izobraževalne ustanove. Dogodek Sanjajte z nami je vsem prisotnim realno pokazal v kakšnih pogojih ustvarjajo, delajo, poučujejo in iščejo nove ideje bodoči igralci, dramaturgi, režiserji, montažerji in njihovi profesorji ter zaposleni.

Ogleda so se udeležili poslanka Majda Potrata, ljubljanski župan Zoran Jankovič, dekanja Fakultete za socialno delo prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, predstavnica iz urada za mladino Mestne občine Ljubljana Mateja Demšič, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, rektor ljubljanske univerze prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve red. prof. dr. Ivan Svetlik, direktor Cankarjevega doma (CD) v Ljubljani Mitja Rotovnik, akademik, pesnik, kritik ter prevajalec Niko Grafenauer in drugi.

agrft smallZačetek obiska je bil enako streznjujoč kot konec. Akademija je bila nekoč frančiškanski samostan, ki so ga po drugi svetovni vojni delno nacionalizirali, zato so si še do nedavnega delili zgornje prostore s stanovalci nekdanjega samostana. Direktor CD je ob začetku obhoda dejal: »Zaprli nas bodo, dokler ne dobijo nove hiše.«

Klet, ki je bila nekoč kotlovnica je danes prostor, kjer na prostoru nič večjem od povprečne spalnice vadijo študentje. Na sredini se nahaja nosilni steber, strop je prepreden s številnimi vodovodnimi in električnimi vezmi, v sam prostor pa iz Nazorjeve ulice vodi drča, po kateri so nekoč spuščali premog, pred leti se je po njej spuščal neki brezdomec, da bi v njej prenočeval. Sedaj ko je drča zazidana, teh dogodivščin več ni.

Kot vsaka fakulteta ima tudi AGRFT svojo knjižnico in čitalnico, vendar slednja ni večja od kopalnice, v svoje zavetje lahko sprejme največ osem oseb. Bibliotekarka je naredila majhen statistični račun in prišla do ugotovitev, da bi vsakemu članu akademije, vključno s profesorji, na mesec pripadle štiri ure zagotovljenega dela v čitalnici glede na število delovnih dni v mesecu. Današnja knjižnica je naslednica nekdanje samostanske knjižnice, za njo se nahaja manjši delovni prostor, ki ima prav posebno noto. Okno sobe je zaščiteno s pleksisteklom, saj je neka gospa, ki je živela v zgornjih prostorih skozi okno vsak dan zlivala vsebino nočne posode.  Ta je tekla po stenah dekanovnega delovnega prostora, ki ga je sklenil zaščititi.

Obiskovalci so občutili tudi prerivanje skozi petdeset centimetrov ozke prehode oziroma garderobe, ko so se študentje ravno preoblačili za novo predstavo, vlekli obleke, kričali drug drugemu kaj potrebujejo.

Vadbeni prostor za balet je dodatno okrnjen, saj je v njem nov klavir, ki je zaščiten z dodatno steno. Zaradi pomanjkanja prostora vadijo študentje tudi na srednji šoli za balet v Ljubljani, kjer pa jim na vsak način skušajo zaračunati več, kot si lahko privoščijo. Prav tako morajo vsak mesec podaljševati anekse za mesečno najemnino, ker jim je pogodba za štiri leta potekla, nove pa niso sklenili, ker so najkasneje do leta 2013 pričakovali selitev v nove prostore akademije na Roški.

Ob sprehajanju skozi prostore obiskovalce za nekaj minut pospremi tudi zvok harmonike brez nekaj tipk, zvok glasbe Yanna Tiersena iz nje zato ni nič grši.

Dekan AGRFT Miran Zupanič je dejal, da se lahko študentje akademije pohvalijo tudi z dvema nominacijama za študentske oskarje v treh letih. Lansko leto je bil za omenjeno nagrado nominiran krajši film Bučko. Nekdanja kapela dijaškega doma je danes igralska soba: »Od tu so prišli vsi, ki kaj pomenijo v gledališču,« je dejal dekan o prostoru, nič večjem od malo večje dnevne sobe. Obiskovalci so naleteli na študente, ki so vadili pod vodstvom Jožice Avbelj.

Ob pomikanju po stopnicah proti podstrešju naleti človek na domiselno arhitekturno rešitev. Zadnja stopnica ni poravnana z zgornjim hodnikom, ampak ker je del oboka nekdanje kapele, se vzpenja proti zazidanim vratom, vendar se s tem ne konča ta gradbeni dosežek, saj je stopnica privzdignjena na drugi strani, kjer stopi človek v podstrešne prostore.

Katedra za scenografijo in kostumografijo je majhna kamra, v kateri potekajo predavanja, individualne konzultacije, se šivajo kostumi, rišejo skice, ustvarjajo koncepte študentje druge stopnje bolonjskega programa, nekoč je bil prostor razdeljen na dve samostanski celici, kar je še dodatno oteževalo proces poučevanja.

Profesor Koršič ima danes kabinet, ki je bil nekoč pol manjši, saj je v sosednji celici živel nek starejši moški. Profesor je znan po tem, da na akademijo prihaja ob nenavadnih urah. Nekega dne je prišel med kolektivnim dopustom preverit, ali je prispela pošta in zavohal nenavaden smrad, ampak tri dni ni ukrenil ničesar. Ko je smrad postal nevzdržen je vdrl v sosednjo celico in našel moškega, ki je bil mrtev že nekaj dni.

Sicer pa v tem kabinetu potekajo predavanja, poleg tega ima v pet kvadratnih metrov veliki sobi sedež tudi delovna skupina. Največja predavalnica sprejme okoli štirideset ljudi in je nastala z združitvijo petih samostanskih celic, okna pa so preuredili v omare z literaturo.

Arhivi so našli svoj prostor na podstrešju, kjer je del tal obložen z na mestih popolnoma preperelim linolejem. Ta del prostorov ni bil obnovljen že 66 let in človek tudi ne more stati pokončno.

Odisejada po akademiji se je zaključila z debato vseh prisotnih obiskovalcev, zaposlenih na AGRFT in študentov. Na žalost so bile izrečene enake obljube, kot jih poslušajo že več desetletij, kar je izpostavil Rotovnik: »Večna skrivnost mi je, zakaj se ta problem akademije ni rešil in se ne rešuje. Danes od vas nisem zvedel nič novega kot politične puhle.«

Martin Gramc

Oglejte si še reportaži TV Svobodna univerza, zgornjo so pripravili Jan Marin, Vid Izlakar in Jaka Krivec, spodnjo pa Vid Hanjšek, Rok K. Nagode in Jaka Krivec.

 

 

Oznake:

Comments are closed.