16.4.2013, Novice

Iz akademije v realni svet

Na Akademiji za likovno umetnost je včeraj potekala okrogla miza na temo prehoda mlajše generacije iz zavetja akademije v širši sklop slovenske ter medkulturne umetniške sfere. Govorci, med katerimi so poleg profesorjev, teoretikov in samozaposlenih v kulturi sodelovali tudi študentje, so se vsak s svojega vidika dotaknili problematike programa akademije, načeli analizo študijskega procesa ter stkali paleto mnenj, ki je v dialogu z občinstvom na trenutke zaživela v razgreto razpravo.

ALUO-erjavcevaProfesor slikarstva Žiga Kariž je v uvodni predstavitvi spregovoril o analizi študijskega programa skozi optiko študijskega sistema. Povedal je, da so za časa njegovega študija Akademijo pogosto obkladali z očitki o tem, da svojih študentov ne zadovoljivo pripravlja na vstop v umetniški sistem. Sedaj, ko na Akademijo vstopa kot profesor, pa na tem področju zaznava bistvene izboljšave. Šola študentom namreč omogoča štipendije, gostovanja, ponuja možnost razstavljanja že v zgodnjih študijskih letih, ter s tem pomaga bodočemu umetniku pri integraciji v umetniški sistem. Kuratorka, likovna kritičarka in teoretičarka Petja Grafenauer je kljub dejstvu, da umetnik izključno s prodajo umetniških del v slovenskem prostoru težko preživi, poudarila kvaliteto obstoječega umetniškega trga: »Struktura trženja ne diktira umetniških del, s tem pa omogoča umetniško svobodo, ki ni podrejena trgu. V osnovi predlagam njeno ohranitev, podpiram pa izboljšave.«

Boris Beja, absolvent kiparstva, ki ima z razstavljanjem že nekaj izkušenj, je študentom svetoval naj ne podcenjujejo priprave dobro kontekstualiziranih portfoliev, naj se posvetijo razstavam, ki jih izvajajo na akademiji in se prijavljajo na razpise, izkoristijo dostopnost medmrežja ter z oblikovanjem blogov in spletnih strani, ki naj jih skrbno opremijo s slikovnim gradivom, opozorijo nase, saj si bodo s tem omogočili večjo prepoznavnost ter posledično lažjo pot v umetniško sfero.

Umetnostna zgodovinarka in mlada raziskovalka Asta Vrečko je o umetnosti spregovorila prek odnosa, ki ga vzpostavlja z obstoječim političnim sistemom: »V času, ko je možnost zaposlitve problematična, postajajo strategije preživetja tiste kvalitete, ki so bile sprva lastne predvsem umetniškim poklicem: fleksibilnost, iznajdljivost, kreativnost. Priča smo izjavam politikov, ki sprejemljivo možnost za varčevanje vidijo v odpovedi kulturnim aktivnostim. S tem dajejo misliti, da je umetnost le presežek, nekaj s katerim se ukvarjamo v času gospodarskega razcveta. Tako se danes ni težko uveljaviti le v umetniški sistem, pač pa tudi v sistem kot tak.«

Pogovor se je v dialogu s poslušalci nadaljeval in zaključil v smeri vprašanj boja za pravičnejšo razdelitev javnih financ, enakopravnih socialnih pravic in zatrtja diskriminacije do umetniških poklicev. Poslušalci so tudi izpostavili negodovanje nad sprejemanjem pogojev, ki jih v okviru varčevalnih ukrepov s konstantnim krčenjem financ postavlja država.

Evelin Bizjak

Oglejte si še reportažo TV Svobodna univerza, ki so  jo pripravili Eva Godina, Klemen Kraševec in Sara Gjergek.

Comments are closed.