15.4.2013, Novice

Voda je naše skupno dobro in ne vir profita

Na Filozofski fakulteti je potekala delavnica na temo privatizacije vode, ki postaja vse bolj pereč trend tudi v Sloveniji.

Na delavnici, ki je nastala v okviru portala Danes je nov dan, je bila najprej predstavljena zgodovina samega problema privatizacije vode, ki jo promovirajo korporativni lobiji po vsem svetu, in kako to negativno vpliva na prebivalce. Na koncu so udeleženci skupaj napisali pet sklepov, na katere bi se moralo misliti še preden se sploh govori o privatizaciji vode.

»Boj za vodo je boj za demokracijo,« Oscar Olivera (Koalicija za obrambo življenja in vode)

Po besedah Klemna Ploštajnerja, študenta sociologije na Fakulteti za družbene vede (FDV), je zanimanje za to temo nastalo po predlogu novele Direktive o koncesijah. Opis problema je predstavil s primerom Bolivije, katere vlada se je leta 1999 odločila, da bo privatizirala vodo v mestu Cochabamba. Posledica tega je bil dvig cen vode za 100 do 150 odstotkov in masovni odklopi vode. Ljudje so se začeli organizirati, saj jih je voda stala četrtino dohodka na družino, ki je bil takrat povprečno 60 dolarjev.

Leta 2000 pa se je organizirala Koalicija za obrambo življenja in vode in začeli so se upori in stavke, med katerimi ni manjkalo spopadov s policijo. V enem izmed spopadov je zaradi uporabe pravih nabojev na strani policije umrl 17-letni fant. »Po štirih mesecih jim je uspelo »izgnati« korporacijo iz mesta, hkrati pa od vlade izsiliti, da spremenijo določene zakone, jih sanirati na način, da bi bila privatizacija znotraj mesta otežena,« je dejal Ploštajner in nadaljeval: »Primer je zanimiv, ker dokazuje, da voda ni le dobra za piti, ampak je zelo dobra tudi za misliti o družbi, združevanju in dobra za misliti skupno.«

»Voda je najbolj skupna lastnina, ki si jo lahko zamislimo, presega meje, presega državljanstva, kulture in nacionalnost €¦ in s tem presega mišljenje vode kot neke privatne oziroma državne lastnine, drugo pa, da voda, ki jo pojemo, ni bila proizvod človeštva in tretje, da voda presega umetno ustvarjeno mejo, ki smo jo postavili med človekom in naravo,« je dejal. Združeni narodi so priznali vodo kot temeljno človekovo pravico, ki pa je še vedno omejena na državljanstvo in ne na skupno.

Problemi privatizacije vode

Načinov privatizacije vode je več: privatizacija vodovodnih omrežij in vodnih virov, prekomerna raba vode v privatnih korporacijah, ustekleničena voda, jezovi, rudniki in agresivne prakse (predvsem monokulturnega) kmetijstva.

Po besedah Ploštajnerja privatizacijo agresivno promovirajo in z njo služijo svetovne korporacije in največji, ki prihajata iz Evrope, natančneje iz Francije, sta Suez in Veolia. Slednjo poznamo tudi v Sloveniji, in sicer (za zdaj še) kot avtobusnega prevoznika. »Svetovna trgovinska organizacija in Svetovna banka vidita vodo kot ekonomsko blago, s katerim se trguje in pridobiva profite. Še posebej Svetovna banka uporablja zelo agresiven način promocije privatizacije, saj je imelo od leta 2000 do 2003 za 94 odstotkov vseh posojil kot pogoj navedeno privatizacijo, do leta 2008 je ta odstotek padel na 52 odstotkov,« je povedal Ploštajner.

Voda je v svetu že sama svoja industrija. Ploštajner dokazuje to s projektom Global water intelligence (GWI), katere del sta tudi Suez in Veolia in katerih podnaslov se glasi: vodilno tržno analiziranje mednarodne vodne industrije. »GWI je letos za nagrado za najboljši vodovodni sistem oziroma najboljšo vodovodno korporacijo nominiral Manilo water, ki se je uspela razširiti na druge dele Azije in profitirati na račun vode in ne zato, ker bi pomagala tamkajšnim ljudem, saj je po drugi strani Manilino vodovodno omrežje drugo najslabše v Aziji, takoj za Džakarto, ki pa ima tudi privatno nadzorovan vodovodni sistem.«

Bolivija pa ni edina država, ki se je uprla svetovnim korporacijam, med drugim se je to zgodilo v Tanzaniji, kjer je bil javni vodovodni sistem slab. Privatizacijo je promoviral del Svetovne banke preko kampanije Adam Smith institute s pesmijo popularnega tanzanskega pevca, ki je promovirala privatizacijo v smislu »privatization brings the rain«. Korporacija je uspela narediti še slabši vodovodni sistem, s tem pa je voda postala še dražja. Država je prekinila pogodbeno razmerje po enem letu, korporacija pa je tožila državo. V Boliviji pa je korporacija pod pritiskom ljudi odstopila od tožbe.

Privatizacija deluje tudi proti varčevanju s pitno vodo, saj ljudje, ki so primorani plačevati vodo, razmišljajo na način »če že plačujem zanjo, jo bom porabil čim več«.

Ustekleničena voda je katastrofalna za ekologijo, največje korporacije, ki jo promovirajo, pa so Coca-cola, Danone, Nestlé in Pepsi. Ustekleničeno vodo promovirajo kot veliko bolj zdravo in nadzorovano kot pa voda iz pipe, ki je umazana. Resnica pa je, da se tudi v ustekleničeni vodi pojavljajo bakterije kot je E. coli. Primer v Indiji kaže, da se zaradi črpanja vode za Coca-colo niža podtalnica, ki je pomembna za okoliške kmete, da sploh preživijo.

Vodo okoliškim prebivalcem odžira tudi agresivno monokulturno namakalno kmetijstvo, ki ga izvajajo svetovne korporacije (tudi iz Savdske Arabije) v državah tretjega sveta, predvsem v Afriki, okoli velikih jezer in v Braziliji, ki je bogata z vodo. Hrana pa se potem izvaža v zahodne države sveta, tudi v Slovenijo. V Keniji, na jezeru Naivasha gojijo rože, ki jih izvažajo na Nizozemsko, a tem pa onesnažujejo vodo okoliškim prebivalcem, ki so pretežno kmetje.

Boji proti privatizaciji

Boji in gibanja za vodo so razvita tudi v Evropi, kjer vodna privatizacija v zadnjih letih vse bolj pridobiva pozornost ljudi. V Grčiji se želi privatizirati vodovode v Solunu in Atenah. Ker je Grčija potrebovala evropsko pomoč se je bila prisiljena strinjati na privatizacijo teh vodovodov. Kot posledica tega se je oblikovalo »gibanje 136«, saj občani hočejo kupiti vodovod tako, da bi vsaka družina prispevala 136 evrov.

V Italiji potekajo podobni boji. Leta 2011 so imeli Italijani referendum na temo privatizacije vode, ki ga ob 56-odstotni udeležbi 94 odstotkov ljudi ni podprlo. Po padcu referenduma so politiki vseeno nadaljevali s propagando privatne vode.

Situacija v Sloveniji

V Sloveniji je podobno kot so razmere drugod. Vodovodne sisteme upravljajo posamezne občine, ki del financ za ohranjanje kakovosti vode dobivajo tudi iz evropskih sredstev. Problem predloga Direktive evropske komisije o koncesijah določa visoke standarde infrastrukture, ki ne smejo biti nižji in če neka občina tega visokega standarda ne more vzdrževati, se posledično lahko zateče k privatizaciji.

Čeprav obstaja tveganje privatizacije vode tudi v Sloveniji, so zakoni veliko strožji kot v državah tretjega sveta. » Če pogledamo nakup zemlje v Sloveniji in v državah kot npr. v Indiji: vodo, ki se nahaja na kupljenem delu zemlje, si lastimo le do neke globine, ostalo pripada vsem, v nasprotju z Indijo, ki te omejitve nima, torej si lastiš vso vodo na ozmelju, jo črpaš in posledično nižaš podtalnico na okoliških ozemljih, saj kot rečeno, voda sama ne pozna meja,« je dodal Ploštajner.

Docentka Uršula Lipovec Čebron je ob tem opozorila tudi na to, da 40 odstotkov Romov v Sloveniji, natančneje na Dolenjskem, nima dostopa do pitne vode in za rešitev predlagala naučitev Romov sestave preproste čistilne naprave. Da, to se dogaja tudi v Sloveniji.

»Na gibanje za svobodo vode gledam kot na gibanje za svobodno univerzo. Ne smemo braniti starih, neučinkovitih načinov, iskati moramo nove načine organizacije skupnosti,« je povedal Ploštajner.

Obiskovalci so na pobudo Lipovec Čebronove skupaj sestavili naslednje sklepe proti privatizaciji vode:

€¢ Voda je osnovna človekova pravica, zato zahtevamo univerzalen in brezplačen dostop do vode.
€¢ Voda je naše skupno dobro, zato ne sme biti vir profita.
€¢ Nasprotujemo vsiljeni privatizaciji vodovodne infrastrukture v Grčiji in trendom poblagovljenja in privatizacije vode v Sloveniji in v ostalih državah!
€¢ Podpiramo vsa gibanja, ki se zoperstavljajo privatizaciji vode in vodnih virov, kot so: Gibanje 136 v Grčiji, številna gibanja v Braziliji in Boliviji.

Pod sklepe so se podpisali vsi udeleženci in udeleženke.

Nika Senica

Comments are closed.