18.4.2013, Novice

Javna tribuna o umetnosti na univerzi

V dobri dve uri trajajoči javni tribuni, ki je potekala v Kazinski dvorani, novi pridobitvi Akademije za glasbo (AG), so govorci kritično razprostrli problem položaja umetniških akademij znotraj ljubljanske univerze. Dekani treh akademij so, kot že večkrat doslej, z željami po spremembah nazorno predstavili neznosne razmere in težave, s katerimi se soočajo pri izvajanju izobraževalno umetniških programov. Z zahtevo po premisleku in resni obravnavi so brez zadržkov prodrli v ključna žarišča aktualnih problemov; ob skromnem številu prisotnih se lahko tudi tokrat upravičeno sprašujemo, ali bodo ponovno ostali preslišani.

IMG_0275

Zbrani prisotni smo se z neustreznimi prostori, v katerih AG že leta izvaja svoje programe, lahko seznanili s pomočjo slikovnega materiala. Odpadajoč omet, zarjavele, popokane okenske police, okna, ki so podkrepljena z železnimi drogovi, da ne odpadejo, razbita okenska stekla, učni prostori, ki bolj kot na učilnice spominjajo na skladišča instrumentov.

Študentje so primorani vaditi na hodnikih in na podstrešju, kjer namesto stojal, za katere ni denarja, notna črtovja podpirajo s starimi stoli. Instrumenti nefunkcionalni in obrabljeni, v uporabi so računalniki, ki bi danes lahko že veljali za muzejski eksponat, za brisanje krede s tabel pa uporabljajo krpe, ker si ne morejo privoščiti gob. Kot je povedal dekan AG Andrej Grafenauer, so bili primorani število pedagoških delavcev od leta 2004 do danes zmanjšati z optimalnih 75 na 65.

Vzroke za slab finančni položaj Grafenauer vidi v položaju, ki ga AG zajema znotraj ljubljanske univerze. Leta 2003 so se z uvedbo finančnega sistema glavarin, ki sredstva fakultetam razdeljuje glede na število študentov, ne upošteva pa porabe sredstev na študenta, začeli spoznavati problem krčenja finančnih sredstev, ki se vse bolj nazorno kaže z zmanjševanjem dejavnosti na akademiji.

Čeprav umetniške akademije glede na celotno populacijo študentov predstavljajo le majhen odstotek, zaradi narave študija vsak posameznik zahteva velik finančni vložek. Dekan priznava, da pretekli mesec zaradi omenjene finančne stiske plač niso mogli izplačati na enkrat.

Z novim šolskim letom pa na pleča AG pada še dodatna obremenitev: »Po volji univerze v jeseni prihaja dodaten letnik, osemdeset novih študentov. Sklep senata akademije za glasbo je bil, da ne moremo ponuditi vloge za razpis, saj z obstoječimi sredstvi ne moremo podati izvajanja obstoječih programov. Zaprosili smo za dodatna sredstva. Če jih ne bo, se v jeseni študijski proces ne bo začel. To ni grožnja, ampak opis realnega stanja.«

Grafenauer je, kar se tiče predlogov oz. zahtev za izboljšave, povsem jasen: »Akademija za glasbo naj se izloči iz obstoječega sistema financiranja, zahtevamo ločeno obravnavo v okviru proračuna za visoko šolstvo zaradi narave pouka, ki zahteva individualno pedagoško delo. Finančni problemi so namreč posledica krčenja, ki ne priznava in ne spoštuje posebnosti umetniškega delovanja.«

Miran Zupanič, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), je izpostavil problem nizke ravni kulture in sodelovanja v Sloveniji. Teden Svobodne univerze naj bi podpiral perspektivo kritičnega diskurza in sodelovanja, ki nam je v tem času še posebej potreben. Problem skromnega števila prisotnih Zupanič enači s problemom položaja umetniške in kulturne sfere, krivdo za obstoječe stanje pa pripisuje tudi pasivnosti akademskih skupnosti. »Res je, da umetniških praks in razvoja ni mogoče udejanjiti, če za to nimamo izpolnjenih finančnih, tehničnih in prostorskih pogojev. Del odgovornosti za stanje pa pripisujem tudi nam samim, saj že sam nivo odzivnosti priča o tem, da bi lahko naredili več.«

Skrbi ga pasivnost umetniškega korpusa znotraj samih akademij, saj zrcalijo širše dogajanje. »Kritični naboj študentske populacije je minimalen. S svojo odsotnostjo generirajo obstoječe stanje. Aktivni izgorevajo, sam pa več ne najdem načinov za spodbujanje aganžmaja.« Razlog za takšno stanje gre iskati v družbenih mehanizmih, saj ti aktivnosti ne nagrajujejo z otipljivimi rezultati ter tako silijo k pasivnosti.

O politiki Zupanič pravi: »Veliko lepih besed, začudenja, prijaznega trepljanja in zelo malo otipljivih rezultatov. Slovenskim politikom je uspelo izboriti si poseben status: čeprav so odgovorni za reševanje problemov, to odgovornost prenašajo na nižje ravni, v našem primeru učitelje. Sprijaznjenje s poslabšanimi pogoji z njihove strani pomeni nižanje kvalitete in kompetenc, na kar pa ne moremo pristati.«

Zupanič je spregovoril tudi o pomembnosti ohranitve akademij znotraj univerze, saj bi v primeru razpada univerze prišlo do degeneracije slovenske družbe, ker ta predstavlja pomemben temelj nacionalne identitete. Skrbijo ga tudi posledice naraščajoče potrošnje in obrobni položaj umetnosti: »Naša kultura je pod izjemnim pritiskom nosilcev ekonomske, politične, medijske globalne moči, ki vso kulturo transformira v novo barbarstvo. To se ne kaže v posedanju ob ognjiščih, ampak v obiskovanju supermarketov, v redukciji človeškega bitja na zgolj potrošnika in proizvajalca. S tem se pustoši človekova duševna razsežnost. Umetnost je tista, ki se postavlja po robu taki degradaciji, je branik, naravni sovražnik nosilcev družbene moči, zato se moremo skupaj truditi ohranjati njeno avtonomnost in družbeno veljavo.«

Evelin Bizjak

Oglejte si fotogalerijo Katarine Rešek z javne tribune o študiju umetnosti na ljubljanski univerzi, ki pravzaprav predstavlja sliko študija umetnosti v Sloveniji.

Tukaj si lahko ogledate posnetek celotne javne tribune.

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahtevana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>