18.4.2013, Novice

FOTO: Burek v družboslovju ali naravoslovju?

V sklopu interaktivne delavnice so Nena Močnik, Barbara Polajnar in Ksenija Šabec pokazale, kakšno je razmerje med naravoslovjem in družboslovjem v slovenskem šolstvu. Na AGRTF-ju so tako udeležencem predstavile gledališče zatiranih brazilskega gledališkega režiserja, pisca in politika Augusta Boala.

Udeleženci so za ogrevanje hodili po prostoru v poljubni smeri. Potem so se morali z levim kolenom dotakniti levega kolena drugega udeleženca, enako kretnjo pa so ponovili z desnim ramenom. Po sistemu pokvarjenega telefona so nato v krogu ponavljali gib, ki se je na koncu prelevil v popolnoma drugačnega od izhodiščnega. Ob koncu gibalnega dela so udeleženci stali v krogu, obrnjeni s hrbtom drug proti drugemu. Ko je ena izmed vodij rekla določeno vsem znano besedo, kot je na primer biolog, so se udeleženci obrnili in prikazali nekakšno pozo, ki besedo opisuje, pri čemer so morali biti povsem negibni.

Vaja je služila kot uvod v debato o stereotipih, ki jih ljudje uporabljamo in s katerimi živimo. Boal je s tovrstnimi delavnicami, ki se imenujejo slikovno gledališče, pričel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je poskušal rudarje naučiti tanga. Po začetnih negodovanjih, zasmehovanjih, je na koncu rudarjem uspelo izvajati gibe, ki jih v vsakdanjem življenju niso nikoli izvajali. Njegove ugotovitve temeljijo na tem, da ljudje sčasoma postanejo vajeni določenih gibov, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju in jim zato vsi za ostale gibe udi zakrnijo.

Časopisno gledališče, ki je sledilo slikovnemu, je s pomočjo novinarskega prispevka o družini Strojan, komentarjih o študentih FDV-ja in diplomi o bureku preiskovalo rasizem in diskriminacijo v medijih. Pa tudi pri navadnih slehernikih, ki v prostem času brskajo po spletu. Dve skupini sta dobili vsaka svoj tekst, ga prebrali in nato na listek napisali drugi skupini, o kom govori članek. Potem je morala vsaka skupina v svojem prispevku zamenjati akterje svojega prispevka z akterji prispevka druge skupine.

Močnikova je s tem želela pokazati, kako blizu je sovražni govor o Romih pljuvanju po FDV-jevcih in nesmiselnosti družboslovja in humanistike. Udeleženci ob vajah so na pobudo mentoric razpravljali o vsaki vaji in njenem pomenu.

Glavni poudarki so tako padli na nesmiselnost tržnega usmerjanja študijski smeri in nesmiselnost pljuvanja po družboslovnih in humanističnih fakultetah. Poudaril se je tudi absurd boja med fakultetami Univerze v Ljubljani, kar je Močnikova povzela z besedami: »Pretirana segregacija vodi v diskriminacijo.«

Martin Gramc

Interaktivno delavnico je na fotografijah zabeležila Živa Stopar.

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahtevana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>